(…) lamizer, povrete extrem, sa bann dernie tan la, inn vinn telman grav ki li inevitab, li neseser ki, a enn moman done listwar, nou kapav fer enn laksion preske iniversel pou rann omaz a bann viktim povrete extrem atraver lemond. Me osi pou fer nou rapel ki gras-a bann seki viv dan lamizer, inn ena enn lavansman dan konpreansion seki ete Drwa Imin.
Efektivman, bann seki viv dan lamizer inn aprann nou ki pli gran danze ki kapav afekte zot: ki ena enn diferans ant bann liberte sivil et politik dan enn kote ek bann drwa ekonomik, sosial ek kiltirel dan enn lot kote. Se akoz nou’nn fer sa diferans-la ki povrete extrem inn re-aparet dernierman dan nou bann pei devlope. Povrete extrem existe, me li’nn remont lor sirfas parski zisteman nou ti tro okipe, nou ti tro konsantre lor bann drwa sivil ek politik ek nou’nn bliye tro souvan bann drwa ekonomik ek sosial ek nou pa ti pran bann dispozision neseser pou eradik lapovrete, parski nou pa ti mem konsian ki li existe, parski dan enn manier nou ti ena bann lot traka ek bann lot konba.
Nou’nn bliye ki enn somer ki pa travay pandan lontan li vinn rapidman enn asiste. Kifer li vinn enn asiste? Parski li nepli asire sosialman, li nepli manb enn sindika, enn parti politik, nepli konsilte li, li nepli lib. Li enn dimounn ki depann lor bann seki ed li, ek personn pa pran li kont. Lerla nou re-dekouver ki li nepli enn dimounn lib ek ki pran par dan bann kiksoz; sa dimounn ki’nn met deor depi so lozman, ki pena enn plas fix pou reste, li nepli ena kart elekter, li nepli enn sitwayin; san travay li nepli dan enn sindika, ni dan enn parti politik; san lozman, sa dimounnn ou sa fami pov ki nou zwenn la nepli bann sitwayin ek zot nepli ena drwa vote.
Nou’nn osi trouve, ki sa dimounn, sa bann fami ki nepli ena enn lozman ofisiel, pa kapav partisip dan okenn asosiasion ki defann bann lintere bann lokater. Parey pou sa dimounn ki soufer enn maladi, ek ki dan sitiasion lamizer extrem, pa kapav al lopital, pa gagn rantre mem dan lopital.
Koumsa mem ki, tigit par tigit, nou realize ki san lasante, san larzan, kan zot lespri fatige par traka pou zot sirvi personel ek familial, pou bann fami, bann zom ek bann fam ki viv dan povrete extrem li inposib pou regroup zot. Zot bann zanfan pou kit lekol san metriz lektir ek lekritir; seki pou anpes zot gagn enn travay demin, ek par konsekans, zot pa pou zis pa kapav gagn enn lavi familial, zot pa pou zis pa kapav gagn enn lavi profesionel valab ek stab, me zot pa pou kapav – ek samem ki kapav pli pir – gagn enn lavi sindikal ek politik dign ek zot pa pou kapav kouma tou dimounn exprim zot ek santi zot aktivman inplike dan pei dan lakel zot viv, dan so devlopman.
Samem progre ki lopinion piblik inn fer gras-a bann pov: lefet ki pa tou dimounn ki konserne par bann drwa enn realite ki mwin an mwin konteste. Deplizanplis dimounn rekonet li. Ala rezon kifer pou ena sa manifestasion-la le 17 oktab: parski li inportan ki nou mark enn lavansman dan reflexion lor bann Drwa Imin.